Drugošolci smo obiskali Ljubljansko barje. Pot pa nas je vodila takole…

Peljali smo se po Ižanski cesti mimo lokacije Dežmanovih kolišč, ki so od 2011 na seznamu UNESCO svetovne dediščine, do Iga, kjer smo si ogledali razstavo o koliščarjih. Nato smo se odpeljali do naravnega rezervata Iški morost, kjer smo spoznali značilna življenjska okolja Ljubljanskega barja in načine gospodarjenja, s katerimi jih ohranjamo. Pot smo nadaljevali do naselja Jezero, povzpeli smo se na osamelec Sveti Lovrenc, s katerega je lep razgled na barje ter okoliška hribovja. Sprehodili smo se še do naravnega spomenika – enega najglobljih slovenskih jezer pod Sv. Ano. Seveda smo omenili tudi reko Ljubljanico, ki je zaradi bogate arheološke dediščine od 2003 zavarovana kot kulturni spomenik državnega pomena. Od daleč se je videl kamnolom, kjer so kamen lomili že Rimljani v starem veku, zelo rad pa ga je uporabljal tudi arhitekt Jože Plečnik. Na koncu smo priklicali tudi sončne žarke, ki so pregnali jutranjo meglo.