Usmerjanje otrok s posebnimi potrebami

Učencev z lažjimi in deloma zmernimi specifičnimi učnimi težavami ter učencev s splošnimi učnimi težavami se ne vključuje v postopke usmerjanja, zato je potrebno opraviti ustrezne diferencialno-diagnostične postopke za razmejevanje specifičnih od splošnih učnih težav ter za razmejevanje lažjih od težjih oblik specifičnih učnih težav. Izobraževanje teh učencev šola izvaja tako, da prilagodi metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dopolnilni pouk in v oblike individualne in skupinske pomoči (Zakon o osnovni šoli 1996, 12. člen).

Za vsakega učenca z izrazitejšimi splošnimi učnimi težavami in z lažjimi do zmernimi specifičnimi učnimi težavami tako na šoli oblikujemo Izvirni delovni projekt pomoči, v skladu s Konceptom dela o učnih težavah.

Učence s težjimi oziroma najtežjimi specifičnimi učnimi težavami, to so učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, pa se usmerja, ker so zaradi višje stopnje težavnosti upravičeni do prilagoditev in dodatne strokovne pomoči v okviru programa s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.